Podjetje Starlink, ki je v lasti ameriškega milijarderja Elona Muska, je napovedalo, da bo prebivalcem Venezuele do 3. februarja 2026 zagotovilo brezplačen dostop do širokopasovnega satelitskega interneta. Odločitev podjetja je neposreden odziv na izredne politične razmere in vsesplošen kaos, ki je nastal po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet dolgoletni predsednik Nicolás Maduro. S to potezo želi podjetje SpaceX zagotoviti neprekinjeno komunikacijo in pretok informacij v državi, ki se trenutno spopada z nestabilnostjo in negotovo prihodnostjo. Elon Musk je novico potrdil na svojem družbenem omrežju X, kjer je poudaril pomen podpore venezuelskemu ljudstvu v ključnih trenutkih. Storitev bo vsem uporabnikom na voljo brezplačno za obdobje enega meseca, kar naj bi preprečilo informacijsko blokado po padcu prejšnjega režima. Zaradi trenutnih razmer v Venezueli, kjer so tradicionalne komunikacijske poti lahko motene ali nadzorovane, satelitska tehnologija Starlink predstavlja ključno orodje za dostop do neodvisnih informacij in povezavo s svetom.

Venezuelska skupnost v Corpus Christiju je proslavljala zajetje predsednika Nicolása Madura. Kitajska je obsodila ameriško dejanje kot hegemonistično in kršitev mednarodnega prava. Opozicijska voditeljica María Corina Machado je bila ena največjih kritičark Nicolása Madura.

Venezuelski migranti po vsem svetu so v soboto z navdušenjem sprejeli novico o odstavitvi in zajetju predsednika Nicolasa Madura, ki so jo izvedle sile pod vodstvom Združenih držav Amerike. Madurov režim je bil odgovoren za eno največjih migracijskih kriz v novejši zgodovini, zaradi česar je državo zapustilo več milijonov ljudi. Čeprav so na ulicah svetovnih prestolnic prevladovali veselje in praznovanja, se med razseljenimi Venezuelci hkrati pojavljajo vprašanja in skrbi glede prihodnje politične stabilnosti ter obnove države. Operacija, ki je privedla do padca dolgoletnega voditelja, predstavlja prelomni trenutek za latinskoameriško regijo. Praznovanja so potekala od Miamija do Madrida, kjer so se zbrali nasprotniki režima, ki so dolga leta opozarjali na kršitve človekovih pravic in gospodarski kolaps pod Madurovo oblastjo. Kljub koncu njegove vladavine diaspora ostaja previdna glede procesa tranzicije in pogojev za morebitno vrnitev v domovino, ki se spopada z uničeno infrastrukturo in globoko družbeno polarizacijo.

Združene države Amerike so izvedle obsežen vojaški napad v Venezueli, ki se je končal z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki jo je odobril predsednik Donald Trump, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega stopnjevanja med državama. Po navedbah ameriških oblasti je bila akcija usmerjena proti Madurovemu režimu, ki so ga ZDA predhodno obtožile vodenja narkokartela in terorističnih dejavnosti. Zaradi vojaškega posredovanja in zaprtja zračnega prostora s strani ameriške zvezne uprave za letalstvo (FAA) je letalska družba Delta Air Lines odpovedala vse lete na območju Karibov. Ukrep je bil uveden zaradi zagotavljanja varnosti v regiji, kjer potekajo vojaške operacije. Medtem ko se v Venezueli ugiba o prihodnosti države po padcu Madurovega režima, so se v izgnanstvu po vsem svetu zbrali številni Venezuelci, ki proslavljajo konec desetletne vladavine, v kateri je državo zapustilo približno 20 odstotkov prebivalstva. Politični analitiki predvidevajo tri možne scenarije za prihodnost Venezuele: vzpostavitev prehodne vlade pod nadzorom opozicije, dolgotrajno ameriško vojaško prisotnost ali morebiten notranji upor preostalih struktur Madurove administracije. Razmere ostajajo izjemno nestabilne, saj so v preteklosti zaveznice Venezuele, kot sta Rusija in Kitajska, ostro nasprotovale ameriškemu vmešavanju.

ZDA so v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije. Poročali so o 45 smrtnih žrtvah v ameriškem napadu na Venezuelo.

Na Madagaskarju so mladi protestniki jasno izrazili svoje zahteve po odstopu predsednika Andryja Rajoeline. Po protestih generacije Z je Rajoelina pobegnil iz države, s čimer je postal zadnji voditelj, ki je odstopil zaradi pritiska mladih protestnikov, kot se je to že zgodilo v Bangladešu in Nepalu.

V Nepalu so protesti zaradi korupcije in politične nestabilnosti dosegli vrhunec, ko so protestniki slekli finančnega ministra in ga pregnali v reko. Indija je svojim državljanom svetovala, naj preložijo potovanja v Nepal, dokler se razmere ne umirijo. Protesti so izbruhnili po smrti 19 ljudi in odstopu premierja K. P. Sharma Olija. Medtem so v Indoneziji protesti proti policijski brutalnosti in ekonomski neenakosti povzročili zamenjavo finančne ministrice Sri Mulyani v preoblikovanju kabineta.